Številne raziskave so pokazale, da tudi pri nas čedalje bolj priljubljena Bownova terapija hitro vpliva na avtonomni živčni sistem. To pomeni, da občutno zmanjša in odstrani vzroke bolečin v miofascialnem sistemu (mišična ovojnica in mišica), pospeši pretok v perifernem limfnem sistemu in zmanjša otekline. Olajša tudi psihično napetost ter vodi do psihične sprostitve. Terapija je sicer najbolj priljubljena v Avstraliji in na Novi Zelandiji, v zadnjih letih pa zaradi svoje učinkovitosti tudi v zahodni Evropi. Kako deluje in kaj po terapiji poročajo ljudje?

V zadnjih letih se v medicini in fizioterapiji podrobno proučuje vloga površinskih in globokih fascij ‒ fascija je vezivno tkivo, ovojnica, ki povezuje vse anatomske dele telesa ‒ ter pomen sproščanja teh fascij pri različnih težavah. Prek fascij namreč vstopamo tudi v delovanje centralnega živčnega sistema. Znano je, da pri skoraj vseh ljudeh ves čas prevladuje splošno stimulativen oziroma simpatični živčni sistem, organizem pa se lahko začne zdraviti sam oziroma preide v boljše ravnovesje v sproščenem stanju, ko prevladuje živčni sistem parasimpatikus.

Bownove poteze

Bistvo Bownove terapije so namreč tako imenovane Bownove poteze, ki jih terapevti izvajamo na specifičnih predelih na mišicah, fasciji, tetivah in posredno na živčnih ovojnicah. Primarno deluje prek dveh sistemov, vezivnega tkiva in živčnega sistema. Terapijo uporabljamo za zdravljenje že prisotnih motenj, za lajšanje bolečin, za sproščanje organizma in preventivno, denimo za vzdrževanje optimalnega stanja telesa in psihične stabilnosti. S potezo potegnemo kožo in površinske fascije prek mišičnih vlaken, tetiv in živčnih ovojnic. Z nežnim, a dovolj močnim pritiskom na natančno določenih mestih manipuliramo s fascijo v površinskem sloju, ki je povezana s preostalimi sloji. Stimuliramo tudi receptorje v mišično-vezivnem tkivu in s tem sprožimo proces samouravnavanja sistema.

Poteza sledi energijskim kanalom

Pri športnikih z Bownovo terapijo dosežemo bolj sproščene mišice, saj se sprostijo fascije, v katere so ovite mišice. Pogosto je prisotna tudi zamaknjena medenica in relativno krajša ena spodnja ekstremiteta. Medenica, ki je v neravnovesju, se pogosto takoj po terapiji postavi v normalni položaj. To je pomembno, saj se nanjo pripenja ogromno mišic, ki morajo biti optimalno dolge, in ne zakrčene.

Bownove poteze sovpadajo z nevrolimfatičnimi regijami, katerih stimulacija pospeši limfni pretok v tkivih. Pogosto tudi sovpadajo z lokacijami trigerskih oziroma prožilnih točk in jih deaktiviramo ter zmanjšamo miofascialno napetost in bolečine. Vse poteze prečkajo po več meridianov (energijskih kanalov) oziroma so v številnih primerih neposredno na akupunkturnih točkah. Zato tam povzročijo vibracijske spremembe v energetskem polju. Sprostijo torej energetske blokade in vzpostavijo normalen energetski tok v prizadetih regijah. Zato po izvedbi potez ljudje pogosto opisujejo subtilne občutke v oddaljenih regijah, ki ne sledijo pričakovanim nevrološkim reakcijam.

Širok seznam indikacij

Ker raziskave kažejo, da Bownova terapija takoj učinkuje na avtonomni živčni sistem (del živčevja, ki deluje neodvisno od naše zavesti) in ga uravnovesi, je terapija priporočljiva za ljudi, ki imajo težave z depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo oziroma nezmožnostjo jutranjega zbujanja, glavoboli, fizičnim in čustvenim stresom.

Seznam indikacij je sicer zelo širok, saj v ambulante prihajajo ljudje z artritisom, bolečinami po raznih operacijah in poškodbah mišično-vezivnega tkiva (poškodbe in operacije kolen, hrbtenice in ramen, zvini gležnjev, sindrom zmrznjene rame), s kroničnimi bolečinami v križu, trtici, z išiasom, z burzitisi komolca, s krči v mečih, kronično utrujeni brez patoloških vzrokov, z limfnimi zastoji po operacijah tumorjev in bezgavk, z motnjami v dihalnem, prebavnem sistemu (driske, zaprtje, težave po zaužitju hrane), s težavami z zapestjem, po športnih poškodbah, z omotico in vrtoglavico. Med bolniki so tudi dojenčki s kolikami, s simptomi cerebralne paralize, po travmatičnem rojstvu in z razvojnimi motnjami.

Kaj poročajo ljudje po terapiji

Spominjam se gospoda, ki je imel dve leti vneto plantarno aponevrozo na obeh nogah in je komaj hodil. Bil je že na različnih terapijah, ki niso pomagale. Ker je bil ogromno na terenu, je poskusil vse tipe obutve, pa nobena ni preprečila bolečin v stopalih. Po prvi Bownovi terapiji so se bolečine zelo zmanjšale in po dveh terapijah povsem izginile. Čez mesec dni se je vrnil z enakimi bolečinami kot pred prvo terapijo. Po prvi terapiji je bil namreč tako srečen, da spet lahko pleše, da je preplesal celo noč, čeprav je predvideval, da se ne bo dobro končalo. Po eni terapiji se mu je stanje znova umirilo.

Prihaja tudi precej ljudi brez življenjske energije, kot je bila denimo mlada športnica, ki se več mesecev ni mogla ukvarjati s športom, ker preprosto ni imela energije. Zelo veliko in globoko je spala, zjutraj je nihče ni mogel zbuditi, da bi pravočasno prišla v službo. Grozila ji je celo odpoved. Po eni sami terapiji je sporočila, da je prerojena, da se znova lahko ukvarja s športom in se zjutraj zbudi sama.

Gospa v zrelih letih je na terapijo prišla zaradi bolečin v križu, saj se je zelo veliko ukvarjala s športom, omenila pa je tudi hudo depresijo, ki jo je pestila mnogo let. Po prvi terapiji se je počutila veliko manj anksiozno, na drugo terapijo pa jo je poslal kar mož, ker ji je zelo pomagala. Povedala je tudi, da je po terapiji dva cela dneva v službi in doma pripovedovala šale, česar prej ni nikoli počela. Postala je tudi manj črnogleda in bolj prijetna v družbi prijateljev.

Najbolj zanimiv primer pa sem imela pred časom, ko je na terapijo zaradi bolečin v križu prišla starejša gospa iz medicinske stroke. Ko sva se spet srečali, mi je zadovoljna povedala, da se je poleg odprave dolgotrajnih bolečin po terapiji spremenila tudi osebnostno. Prej naj bi bila zelo skopa in nezaupljiva do ljudi. Po terapiji pa je denimo brez strahu posodila denar in ga tudi dobila vrnjenega.

Hidrirajmo telo

Sočasno s terapijo je treba nujno povečati vnos vode na dva litra na dan. Večina ljudi je zaradi življenjskega tempa in zanemarjanja svojih potreb dehidrirana. Vsi kemični procesi v telesu potekajo v vodi in če je telo dehidrirano, se iz telesa ne morejo odplakniti presnovni produkti. Telesu je treba po terapiji dati čas od pet do sedem dni, da se spremembe opravijo v celoti. Prva dva dneva se je treba izogibati pretiranemu naporu (športniki denimo prvi dan ne trenirajo, čez dva dni izvedejo svoj trening samo polovično) in ne sedeti več kot pol ure v istem položaju (nujni sprehodi okrog delovne mize). Poleg tega je treba vsaj minimalno spremeniti svoj življenjski slog, ki jih je pripeljal do stanja, v katerem so tisti trenutek.

Slavni avstralski terapevt

Eden izmed najbolj dejavnih in uspešnih terapevtov svoje generacije, Avstralec Thomas Ambrose Bowen (1916‒1982), ni imel nobene formalne izobrazbe ali kvalifikacije na terapevtskem področju. Vse se je naučil iz knjig. Bil je nadarjen zdravilec, zelo občutljiv za človekovo energetsko polje in vibracije v njegovem živčnem sistemu. Modrost njegovega starodavnega pristopa je, da ima vsako telo sposobnost za samozdravljenje, zato lahko ob pravilnih (minimalnih) zunanjih vplivih (terapije) in v pravem okolju samo ozdravi skoraj vse bolezni. Bownova tehnika je most pri zdravljenju telesa in njegovem okrevanju, terapevt pa ni zdravilec, temveč katalizator v procesu zdravljenja. Telo se ozdravi samo, terapevt je samo asistent narave.

Njegov cilj je bil celostna sistemska integracija, ki je odsevala v človekovem fizičnem in psihološkem počutju, v spremembi drže, v stanju živčne napetosti, pretoka v krvnem in limfatičnem sistemu ter v normalizaciji in optimalnem delovanju mehkih tkiv.

Pia Ana Lemark, november 2012

Vsebina članka je bila prvotno pripravljena in objavljena v časopisu Medicina in ljudje
(priloga časopisa Finance, 19. december 2012, 6. številka, www.medicina-danes.si).