Kineziološki taping oziroma terapevtsko lepljenje trakov je metoda, ki zmanjšuje poškodbe in krajša čas rehabilitacije. “Učinkuje pri ortopedskih, nevromišičnih, nevroloških in drugih medicinskih stanjih, kot so akutni zvini, kronične bolečine in poškodbe,” pravi fizioterapevtka Pia Ana Lemark. Najdlje metodo uporabljajo fizioterapevti pri vrhunskih športnikih, v zadnjem času pa je vse bolj razširjena tudi pri rehabilitaciji bolnikov.
Opora mišicam in sklepom
Pri kineziološkem tapingu gre za nameščanje elastičnega samolepilnega traku, ki sprošča mišično napetost ter izboljša limfno drenažo in krvni pretok. Metodo uporabljajo tudi pri nevroloških težavah. Nameščeni trakovi spodbudijo telo, da začnejo v njem potekati procesi samozdravljenja, saj ponujajo oporo in stabilnost mišicam ter sklepom brez omejitve naravnega obsega gibov.
Tudi za nosečnice
Metoda se je kot učinkovita izkazala tudi za rehabilitacijo bolnikov po operativnih posegih, uporabljajo pa jo tudi pri bolnikih s kroničnimi bolečinami zaradi poškodb oziroma stanj gibalnega sistema, pri nosečnicah za podporo med nosečnostjo in po porodu …
Pomembna pravilna namestitev
“Terapevtske trakove bi po padcu na smučanju predlagala kot kombinacijo z drugim zdravljenjem,” terapevtka odgovarja na vprašanje, ali lahko z njimi pomagamo tudi pri težavah po padcu na snegu. Svetuje pa, da tega ne počnite sami. “Potrebnega je precej znanja anatomije, nameščanje ni tako preprosto, kot je videti. Zelo pomembno je, da je obravnavan del telesa v pravilnem položaju za namestitev traku in da nateg traku ni premočan ali prešibak,” pravi Lemarkova.
Elastični samolepilni trakovi delujejo največ pet dni, nato začnejo popuščati. “Preden namestimo nove, mora biti pacient 14 ur brez terapije, da se telo povrne v prvotno stanje,” razlaga. Po premoru lahko trakove znova namestijo. Med stranskimi učinki terapevtka omenja neprijeten občutek, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh, trakove pa potem snamejo.
Bownova terapija takoj učinkuje na del živčevja, ki deluje neodvisno od naše zavesti in ga uravnovesi.
Številne raziskave so pokazale, da tudi pri nas čedalje bolj priljubljena Bownova terapija hitro vpliva na avtonomni živčni sistem. To pomeni, da občutno zmanjša in odstrani vzroke bolečin v miofascialnem sistemu (mišična ovojnica in mišica), pospeši pretok v perifernem limfnem sistemu in zmanjša otekline. Olajša tudi psihično napetost ter vodi do psihične sprostitve. Terapija je sicer najbolj priljubljena v Avstraliji in na Novi Zelandiji, v zadnjih letih pa zaradi svoje učinkovitosti tudi v zahodni Evropi. Kako deluje in kaj po terapiji poročajo ljudje?
V zadnjih letih se v medicini in fizioterapiji podrobno proučuje vloga površinskih in globokih fascij ‒ fascija je vezivno tkivo, ovojnica, ki povezuje vse anatomske dele telesa ‒ ter pomen sproščanja teh fascij pri različnih težavah. Prek fascij namreč vstopamo tudi v delovanje centralnega živčnega sistema. Znano je, da pri skoraj vseh ljudeh ves čas prevladuje splošno stimulativen oziroma simpatični živčni sistem, organizem pa se lahko začne zdraviti sam oziroma preide v boljše ravnovesje v sproščenem stanju, ko prevladuje živčni sistem parasimpatikus.
Bownove poteze
Bistvo Bownove terapije so namreč tako imenovane Bownove poteze, ki jih terapevti izvajamo na specifičnih predelih na mišicah, fasciji, tetivah in posredno na živčnih ovojnicah. Primarno deluje prek dveh sistemov, vezivnega tkiva in živčnega sistema. Terapijo uporabljamo za zdravljenje že prisotnih motenj, za lajšanje bolečin, za sproščanje organizma in preventivno, denimo za vzdrževanje optimalnega stanja telesa in psihične stabilnosti. S potezo potegnemo kožo in površinske fascije prek mišičnih vlaken, tetiv in živčnih ovojnic. Z nežnim, a dovolj močnim pritiskom na natančno določenih mestih manipuliramo s fascijo v površinskem sloju, ki je povezana s preostalimi sloji. Stimuliramo tudi receptorje v mišično-vezivnem tkivu in s tem sprožimo proces samouravnavanja sistema.
Poteza sledi energijskim kanalom
Pri športnikih z Bownovo terapijo dosežemo bolj sproščene mišice, saj se sprostijo fascije, v katere so ovite mišice. Pogosto je prisotna tudi zamaknjena medenica in relativno krajša ena spodnja ekstremiteta. Medenica, ki je v neravnovesju, se pogosto takoj po terapiji postavi v normalni položaj. To je pomembno, saj se nanjo pripenja ogromno mišic, ki morajo biti optimalno dolge, in ne zakrčene.
Bownove poteze sovpadajo z nevrolimfatičnimi regijami, katerih stimulacija pospeši limfni pretok v tkivih. Pogosto tudi sovpadajo z lokacijami trigerskih oziroma prožilnih točk in jih deaktiviramo ter zmanjšamo miofascialno napetost in bolečine. Vse poteze prečkajo po več meridianov (energijskih kanalov) oziroma so v številnih primerih neposredno na akupunkturnih točkah. Zato tam povzročijo vibracijske spremembe v energetskem polju. Sprostijo torej energetske blokade in vzpostavijo normalen energetski tok v prizadetih regijah. Zato po izvedbi potez ljudje pogosto opisujejo subtilne občutke v oddaljenih regijah, ki ne sledijo pričakovanim nevrološkim reakcijam.
Bownova terapija je terapevtska somato-vibracijska oblika vnašanja dražljajev v nevrološki sistem prek kombinacij preciznih in nežnih prekovlakenskih manipulacij mišičnih tkiv in fascije (vezivno tkivo, ovojnica).
Širok seznam indikacij
Ker raziskave kažejo, da Bownova terapija takoj učinkuje na avtonomni živčni sistem (del živčevja, ki deluje neodvisno od naše zavesti) in ga uravnovesi, je terapija priporočljiva za ljudi, ki imajo težave z depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo oziroma nezmožnostjo jutranjega zbujanja, glavoboli, fizičnim in čustvenim stresom.
Seznam indikacij je sicer zelo širok, saj v ambulante prihajajo ljudje z artritisom, bolečinami po raznih operacijah in poškodbah mišično-vezivnega tkiva (poškodbe in operacije kolen, hrbtenice in ramen, zvini gležnjev, sindrom zmrznjene rame), s kroničnimi bolečinami v križu, trtici, z išiasom, z burzitisi komolca, s krči v mečih, kronično utrujeni brez patoloških vzrokov, z limfnimi zastoji po operacijah tumorjev in bezgavk, z motnjami v dihalnem, prebavnem sistemu (driske, zaprtje, težave po zaužitju hrane), s težavami z zapestjem, po športnih poškodbah, z omotico in vrtoglavico. Med bolniki so tudi dojenčki s kolikami, s simptomi cerebralne paralize, po travmatičnem rojstvu in z razvojnimi motnjami.
Kaj poročajo ljudje po terapiji
Spominjam se gospoda, ki je imel dve leti vneto plantarno aponevrozo na obeh nogah in je komaj hodil. Bil je že na različnih terapijah, ki niso pomagale. Ker je bil ogromno na terenu, je poskusil vse tipe obutve, pa nobena ni preprečila bolečin v stopalih. Po prvi Bownovi terapiji so se bolečine zelo zmanjšale in po dveh terapijah povsem izginile. Čez mesec dni se je vrnil z enakimi bolečinami kot pred prvo terapijo. Po prvi terapiji je bil namreč tako srečen, da spet lahko pleše, da je preplesal celo noč, čeprav je predvideval, da se ne bo dobro končalo. Po eni terapiji se mu je stanje znova umirilo.
Prihaja tudi precej ljudi brez življenjske energije, kot je bila denimo mlada športnica, ki se več mesecev ni mogla ukvarjati s športom, ker preprosto ni imela energije. Zelo veliko in globoko je spala, zjutraj je nihče ni mogel zbuditi, da bi pravočasno prišla v službo. Grozila ji je celo odpoved. Po eni sami terapiji je sporočila, da je prerojena, da se znova lahko ukvarja s športom in se zjutraj zbudi sama.
Gospa v zrelih letih je na terapijo prišla zaradi bolečin v križu, saj se je zelo veliko ukvarjala s športom, omenila pa je tudi hudo depresijo, ki jo je pestila mnogo let. Po prvi terapiji se je počutila veliko manj anksiozno, na drugo terapijo pa jo je poslal kar mož, ker ji je zelo pomagala. Povedala je tudi, da je po terapiji dva cela dneva v službi in doma pripovedovala šale, česar prej ni nikoli počela. Postala je tudi manj črnogleda in bolj prijetna v družbi prijateljev.
Najbolj zanimiv primer pa sem imela pred časom, ko je na terapijo zaradi bolečin v križu prišla starejša gospa iz medicinske stroke. Ko sva se spet srečali, mi je zadovoljna povedala, da se je poleg odprave dolgotrajnih bolečin po terapiji spremenila tudi osebnostno. Prej naj bi bila zelo skopa in nezaupljiva do ljudi. Po terapiji pa je denimo brez strahu posodila denar in ga tudi dobila vrnjenega.
Hidrirajmo telo
Sočasno s terapijo je treba nujno povečati vnos vode na dva litra na dan. Večina ljudi je zaradi življenjskega tempa in zanemarjanja svojih potreb dehidrirana. Vsi kemični procesi v telesu potekajo v vodi in če je telo dehidrirano, se iz telesa ne morejo odplakniti presnovni produkti. Telesu je treba po terapiji dati čas od pet do sedem dni, da se spremembe opravijo v celoti. Prva dva dneva se je treba izogibati pretiranemu naporu (športniki denimo prvi dan ne trenirajo, čez dva dni izvedejo svoj trening samo polovično) in ne sedeti več kot pol ure v istem položaju (nujni sprehodi okrog delovne mize). Poleg tega je treba vsaj minimalno spremeniti svoj življenjski slog, ki jih je pripeljal do stanja, v katerem so tisti trenutek.
Slavni avstralski terapevt
Tom Bowen
Eden izmed najbolj dejavnih in uspešnih terapevtov svoje generacije, Avstralec Thomas Ambrose Bowen (1916‒1982), ni imel nobene formalne izobrazbe ali kvalifikacije na terapevtskem področju. Vse se je naučil iz knjig. Bil je nadarjen zdravilec, zelo občutljiv za človekovo energetsko polje in vibracije v njegovem živčnem sistemu. Modrost njegovega starodavnega pristopa je, da ima vsako telo sposobnost za samozdravljenje, zato lahko ob pravilnih (minimalnih) zunanjih vplivih (terapije) in v pravem okolju samo ozdravi skoraj vse bolezni. Bownova tehnika je most pri zdravljenju telesa in njegovem okrevanju, terapevt pa ni zdravilec, temveč katalizator v procesu zdravljenja. Telo se ozdravi samo, terapevt je samo asistent narave.
Njegov cilj je bil celostna sistemska integracija, ki je odsevala v človekovem fizičnem in psihološkem počutju, v spremembi drže, v stanju živčne napetosti, pretoka v krvnem in limfatičnem sistemu ter v normalizaciji in optimalnem delovanju mehkih tkiv.
Pia Ana Lemark, november 2012
Vsebina članka je bila prvotno pripravljena in objavljena v časopisu Medicina in ljudje
(priloga časopisa Finance, 19. december 2012, 6. številka, www.medicina-danes.si).
Prikazujemo primer kineziološkega lepljenja traku pri tekačici s težavami zaradi preobremenitve kolena in Ahilove tetive. Čeprav je na fotografijah sicer videti, da so trakovi pri različnih težavah nalepljeni na enak način, je namestitev zelo različna. Trak namreč lahko namestimo zaradi zelo različnih vzrokov. Na primer taping za sprostitev mišične napetosti je lahko videti kot taping za podporo oslabeli mišici. Oblika namestitve traku določa, kako ta deluje na mehka tkiva. Naj poudarimo, da je zelo pomembno poznati smer vsake namestitve traku pri določeni težavi (origo-inserto ali nasprotno; origo ali insertio delimo narastišča mišic, origo je narastišče mišice, ki se pri gibu, ki ga ta izvaja, ne premika, medtem ko se insertio premika proti origu). Pravilna namestitev traku ima namreč ogromen vpliv na terapevtsko vrednost metode. Pomembno je seveda tudi, v kakšnem položaju je obravnavano mesto, smer lepljenja ter stopnja raztega traku.
Poškodba Ahilove tetive
Prikazujemo dve možnosti lepljenja.
Pri namestitvi samo enega traku gre za korekcijo kite ter preventivo pred vnovično poškodbo in ob morebitnih kroničnih težavah.
Poškodba ahilove tetive, namestitev enega traku (1)Poškodba ahilove tetive, namestitev enega traku (2)
Pri akutnem stanju pa uporabimo tri trakove. Prvega za korekcijo Ahilove tetive, drugega za senzorno stimulacijo m. gasotrocnemiusa (mečne mišice), tretji pa zadrži obe bazi na pravem mestu in preprečuje prehitro odlepljenje trakov.
Poškodba ahilove tetive, namestitev treh trakov (1)Poškodba ahilove tetive, namestitev treh trakov (2)
Vnetje pogačice
Vnetje pogačice nastane zaradi preobremenitve kvadricepsove mišične skupine. Tudi pri šibkem kvadricepsu (med rehabilitacijo) uporabljamo kombinirano tehniko lepljenja, pomoč kvadricepsu in stabilizacijo kolena. Uporablja se lahko en ali več trakov.
Vnetje pogačice (1)Vnetje pogačice (2)
Burzitis kolena (križkraž trakovi)
Gre za burzitis kolena (to je vnetje burz, mošenj ali žepkov, napolnjenih s tekočino, ki obkrožajo sklep ali mišične kite) zaradi akutne poškodbe ali kronične preobremenitve. Z lepljenjem po prikazani metodi zmanjšamo bolečino in oteklino v prvih treh dneh.
Burzitis kolena (1)Burzitis kolena (2)
Plantarni fascitis (plosko stopalo)
Prvi, narezan trak z največjim možnim raztegom položimo vzdolžno po plantarni aponevrozi (vezivna ovojnica, ki se na koncu mišice nadaljuje v kito) v medprostorih med posameznimi prsti, da se poveča pretok krvi in limfe ter zmanjša edem. Drugi trak podpira metatarzalni lok na podplatu in postavi stopalo v pravilnejši položaj. Tehniko lepljenja lahko kombiniramo s tehniko za poškodbo Ahilove tetive v času vnetja.
Plantarni fascitis (1)Plantarni fascitis (2)
Ne pozabite – pravilna namestitev traku ima ogromen vpliv na njegovo terapevtsko vrednost.
Pia Ana Lemark, junij 2012
Vsebina članka je bila prvotno pripravljena in objavljena v časopisu Medicina in ljudje
(priloga časopisa Finance, 26. junij 2012, 3. številka, www.medicina-danes.si).